»S popolnim zaupanjem v gledališče kot kolektivno dejanje ter kot prostor neusmiljene, a obenem nežne kritike človeške nepopolnosti, pripravljen na vsakršno nekonvencionalnost, tudi na preseganje konvencij samega gledališkega dejanja, je Divjak pripravljen umetniško tvegati, hkrati pa ostaja zanesljiv dirigent in navdihnjen ustvarjalec lastnega in pristnega umetniškega izraza.«